Preskoči na glavno vsebino

Objave

Aktualno

Pomladna planina

Jutra so najlepša, še posebej v hribih. Že navsezgodaj, ob svitanju, sem pripešačil na Malo planino. Ura je kazala 5:30, ko sem se s hribčka nad Domžalskim domom razgledoval, kam bi postavil fotoaparat, da bi ob sončnem vzhodu naenkrat ujel modrovijolične žafrane v ognjeni svetlobi z ozadjem iz pastirskih stanov in žarečih vrhov zasneženih gora. Seveda mi ni uspelo. Mi je pa po fotografiranju uspelo pojesti dober sendvič, prebrati odlomek knjige in za slabo šolsko urico zadremati v toplem objemu jutranjega sonca. Sprehodil sem se do Zelenega roba, kjer je osebje ležerno čakalo na prvega gosta - name. Do tedaj sem srečal le dva sprehajalca, po popitem mrzlem pivu (ob devetih je bilo že pošteno vroče) pa so na planino začele vdirati množice. Navzdol sem se prebijal mimo karavan turistov, ki jim kar ni in ni bilo videti konca. Parkirišče je bilo polno zasedeno, prav tako so avtomobili mirovali ob robu ceste še nekaj kilometov navzdol. Ob uri, ki je navadno rezervirana za nedeljsko kosil…

Najnovejše objave

Zbledele barve